Kapele
Na vzhodnem robu občine Brežice na nadmorski višini 225 metrov se tik ob
meji z Republiko Hrvaško iz ravnine vzdiguje sleme Kapelskih goric. Na
njih ležijo Kapele s sedmimi vasmi: Jereslavec, Kapele, Podvinje,
Rakovec, Slogonsko, Vrhje in Župelevec.
Območje krajevne skupnosti zajema ravninski svet in predele, ki se spuščajo proti Sotli. Skupaj predstavlja površino 1.454 ha, naseljeno pa je s 320 hišami in 1200 prebivalci.
Na vzhodnem delu nas obdajajo Jovsi, 460 ha velika poplavna ravnica ob reki Sotli. Jovsi so zaradi izjemnega florističnega, ornitološkega in krajinskega pomena zavarovani kot naravni spomenik in so eno najpomembnejših ornitoloških območij v Sloveniji. Tu je bilo zabeleženih več kot 80 vrst ptic, gnezdi pa jih vsaj 55 vrst, med njimi naše najredkejše in najbolj ogrožene gnezdilke, kot so kozica (Gallinago gallinago), zlatovranka (Coracias garrulus), črnočeli srakoper (Lanius minor) in kosec (Crex crex).
Na zahodnem delu so prostrani nižinski gozdovi Dobrave, ki v svojem zavetju skrivajo nekaj deset vrst gozdnih živali in so bogati z vsemi vrstami gob.
Kapele, ki so bile razglašene za najbolj urejen kraj v občini, preveva pester društveni in kulturni utrip. Znana je Kapelska godba, ki deluje že od leta 1850, moški pevski zbor pa od leta 1920. Pečat kraju dajejo aktivnosti gasilcev, lovcev, čebelarjev, konjarjev, Aktiv kmečkih žena, Društvo za razvoj podeželja, Turistično in športno društvo, Društvo upokojencev, Društvo izgnancev in osnovna šola, ki obstaja že od leta 1824. Iz našega kraja izvira tudi znameniti slovenski pedagog, enolog in zadružnik Andrej Žmavc (1874 – 1950).
V kraj ni prodrla industrija in je narava ostala neokrnjena. Skromno prebivalstvo je živelo od svojih kmetij, kar je mladino pognalo v mesta doma in v tujini. Zaradi ekonomskih stisk, ki jih povzroča vse večja brezposelnost, se jih veliko vrača, zato se starostna kot tudi izobrazbena struktura bistveno izboljšujeta. Kraj je ohranil podobo podeželja, ohranil je kulturno in društveno življenje. Kapelci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in drobno obrtjo, mnogi pa so zaposleni v okoliških krajih. Bolj kot poljedelstvo je razvita živinoreja. Precej je sadnega drevja in zato žganjekuhe, še zlasti pa je znana kapelska slivovka.
Kmetuje se na klasičen način, kar daje garancijo za zdravo prehrano in utemeljuje blagovno znamko »Originalno iz Kapel«.
V Kapelah je ogleda vredna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila zgrajena leta 1798, nato cerkev Svetega Križa, ob cesti proti Dobovi pa cerkvica Svete Trojice iz 17. stoletja.
V neposredni bližini Kapel si lahko ogledate veliko naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti, med njimi brežiški grad, Kozjanski park, Atomske toplice, Terme Čatež, Zdravilišče Rogaška Slatina, grad Mokrice….
Območje krajevne skupnosti zajema ravninski svet in predele, ki se spuščajo proti Sotli. Skupaj predstavlja površino 1.454 ha, naseljeno pa je s 320 hišami in 1200 prebivalci.
Na vzhodnem delu nas obdajajo Jovsi, 460 ha velika poplavna ravnica ob reki Sotli. Jovsi so zaradi izjemnega florističnega, ornitološkega in krajinskega pomena zavarovani kot naravni spomenik in so eno najpomembnejših ornitoloških območij v Sloveniji. Tu je bilo zabeleženih več kot 80 vrst ptic, gnezdi pa jih vsaj 55 vrst, med njimi naše najredkejše in najbolj ogrožene gnezdilke, kot so kozica (Gallinago gallinago), zlatovranka (Coracias garrulus), črnočeli srakoper (Lanius minor) in kosec (Crex crex).
Na zahodnem delu so prostrani nižinski gozdovi Dobrave, ki v svojem zavetju skrivajo nekaj deset vrst gozdnih živali in so bogati z vsemi vrstami gob.
Kapele, ki so bile razglašene za najbolj urejen kraj v občini, preveva pester društveni in kulturni utrip. Znana je Kapelska godba, ki deluje že od leta 1850, moški pevski zbor pa od leta 1920. Pečat kraju dajejo aktivnosti gasilcev, lovcev, čebelarjev, konjarjev, Aktiv kmečkih žena, Društvo za razvoj podeželja, Turistično in športno društvo, Društvo upokojencev, Društvo izgnancev in osnovna šola, ki obstaja že od leta 1824. Iz našega kraja izvira tudi znameniti slovenski pedagog, enolog in zadružnik Andrej Žmavc (1874 – 1950).
V kraj ni prodrla industrija in je narava ostala neokrnjena. Skromno prebivalstvo je živelo od svojih kmetij, kar je mladino pognalo v mesta doma in v tujini. Zaradi ekonomskih stisk, ki jih povzroča vse večja brezposelnost, se jih veliko vrača, zato se starostna kot tudi izobrazbena struktura bistveno izboljšujeta. Kraj je ohranil podobo podeželja, ohranil je kulturno in društveno življenje. Kapelci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in drobno obrtjo, mnogi pa so zaposleni v okoliških krajih. Bolj kot poljedelstvo je razvita živinoreja. Precej je sadnega drevja in zato žganjekuhe, še zlasti pa je znana kapelska slivovka.
Kmetuje se na klasičen način, kar daje garancijo za zdravo prehrano in utemeljuje blagovno znamko »Originalno iz Kapel«.
V Kapelah je ogleda vredna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila zgrajena leta 1798, nato cerkev Svetega Križa, ob cesti proti Dobovi pa cerkvica Svete Trojice iz 17. stoletja.
V neposredni bližini Kapel si lahko ogledate veliko naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti, med njimi brežiški grad, Kozjanski park, Atomske toplice, Terme Čatež, Zdravilišče Rogaška Slatina, grad Mokrice….
