Kapele danes

Območje krajevne skupnosti je naseljeno s 320 hišami in 1200 prebivalci. Zajema ravninski svet in predele, ki se spuščajo proti Sotli. Na vzhodnem delu nas obdajajo Jovsi, 460 ha velika poplavna ravnica ob reki Sotli. Jovsi so zaradi izjemnega florističnega, ornitološkega in krajinskega pomena zavarovani kot naravni spomenik in so eno najpomembnejših ornitoloških območij v Sloveniji. Tu so zabeležili več kot 80 vrst ptic, gnezdi pa jih vsaj 55 vrst, med njimi naše najredkejše in najbolj ogrožene gnezdilke, kot so kozica, zlatovranka, črnočeli srakoper in kosec.

Na zahodnem delu so prostrani nižinski gozdovi Dobrave, ki v svojem zavetju skrivajo nekaj deset vrst gozdnih živali in so bogati z vsemi vrstami gob.

Kapele, ki so bile razglašene za najbolj urejen kraj v občini, preveva pester društveni in kulturni utrip. Znana je Kapelska godba, ki deluje že od leta 1850, moški pevski zbor pa od leta 1920. Pečat kraju dajejo aktivnosti gasilcev, lovcev, čebelarjev, konjarjev, aktiv kmečkih žena, društvo za razvoj podeželja, turistično in športno društvo, društvo upokojencev, društvo izgnancev in osnovna šola, ki obstaja že od leta 1824. Iz našega kraja izvira tudi znameniti slovenski pedagog, enolog in zadružnik Andrej Žmavc (1874 – 1950).

Kapelci so ohranili predvsem kmetijstvo in drobno obrt, mnogi pa so zaposleni v okoliških krajih. Bolj kot poljedelstvo je razvita živinoreja. Precej je sadnega drevja in zato žganjekuhe, še zlasti pa je znana kapelska slivovka.

Kmetuje se na klasičen način, kar daje garancijo za zdravo prehrano in utemeljuje blagovno znamko »Originalno iz Kapel«.