Kapele danes
Območje krajevne skupnosti je naseljeno s 320 hišami in 1200 prebivalci.
Zajema ravninski svet in predele, ki se spuščajo proti Sotli. Na
vzhodnem delu nas obdajajo Jovsi, 460 ha velika poplavna ravnica ob reki
Sotli. Jovsi so zaradi izjemnega florističnega, ornitološkega in
krajinskega pomena zavarovani kot naravni spomenik in so eno
najpomembnejših ornitoloških območij v Sloveniji. Tu so zabeležili več
kot 80 vrst ptic, gnezdi pa jih vsaj 55 vrst, med njimi naše najredkejše
in najbolj ogrožene gnezdilke, kot so kozica, zlatovranka, črnočeli
srakoper in kosec.
Na zahodnem delu so prostrani nižinski gozdovi
Dobrave, ki v svojem zavetju skrivajo nekaj deset vrst gozdnih živali
in so bogati z vsemi vrstami gob.
Kapele, ki so bile
razglašene za najbolj urejen kraj v občini, preveva pester društveni in
kulturni utrip. Znana je Kapelska godba, ki deluje že od leta 1850,
moški pevski zbor pa od leta 1920. Pečat kraju dajejo aktivnosti
gasilcev, lovcev, čebelarjev, konjarjev, aktiv kmečkih žena, društvo za
razvoj podeželja, turistično in športno društvo, društvo upokojencev,
društvo izgnancev in osnovna šola, ki obstaja že od leta 1824. Iz našega
kraja izvira tudi znameniti slovenski pedagog, enolog in zadružnik
Andrej Žmavc (1874 – 1950).
Kapelci so ohranili predvsem
kmetijstvo in drobno obrt, mnogi pa so zaposleni v okoliških krajih.
Bolj kot poljedelstvo je razvita živinoreja. Precej je sadnega drevja in
zato žganjekuhe, še zlasti pa je znana kapelska slivovka.
Kmetuje se na klasičen način, kar daje garancijo za zdravo prehrano in utemeljuje blagovno znamko »Originalno iz Kapel«.