Pomembni krajani

Žmavc Andrej (1874 – 1950) se je vpisal v takrat eno najbolj znanih evropskih enoloških in pomoloških šol v Klosterneuburg. Šolo je absolviral z odliko. Svoje znanje in obzorje si je izpopolnil še na Visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju.

Navdušenega za stroko, kar je Andrej Žmavc bil, ga najdemo na učnih potovanjih po Evropi. Leta 1904 je sprejel službo volonterja na graščini Johannisberg v Porenju, nato še na viničarski zadrugi v Oberingelheimu pri Mainzu. V Darmstadtu je preučeval kmetijsko zadružništvo in končno leta 1905 sprejel službo v vinarskem zavodu Oberlin v Kolmaru v Alzaciji. Prav tega leta (11. 5. 1905) je Slovenski gospodar v 19. številki objavil notico, da je (citat):
"C. kr. Ministrstvo za poljedelstvo naklonilo gosp. Andreju Žmavcu, strokovnjaku za vinarstvo, podporo, da nadaljuje svoje praktične strokovne študije po Francoskem. Skoro leto dni je že, kar je odšel na Nemško ter tam z nenavadno vztrajnostjo povsod praktično sodelujoč po vseh znanih vinorodnih krajih, nabiral skušnje in spopolnjeval svoje znanje. Posebno je proučeval zadružništvo. Na Francoskem, v državi, kjer je vinarstvo nedvomno na vrhuncu, si more pa sedaj svoj obzor še razširiti. Komu bode to v koristč Našemu splošnemu vinarstvu! čestitamo torej g. Žmavcu za dosežen uspeh pa tudi našemu vinarstvu, ki bode imelo končno korist od tega." Zasl. Prof. dr. Jože Colnarič

Po vrnitvi s študijskega potovanja so ga konec leta 1905 imenovali za potujočega zadružnega kmetijskega učitelja pri Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu, kjer je ostal tri leta. V tem času je napisal brošuro Kmetska posojilnica (1907).

»Med prvo vojno je bil šef oddelka kmetijskih in vinarskih zadrug pri Zvezi zadrug za avstrijske dežele na Dunaju, kjer je skrbel za repromaterial, zlasti za galico, ki jo je priviligirano pošiljal v naše dežele. Po vojni se je vrnil v Ljubljano, delal pri agrarni reformi, jeseni 1920 pa ga je Deželna vlada imenovala za ravnatelja Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Njegove zasluge na šoli so opisane v jubilejnih izvestjih nižje in srednje šole v Mariboru, kjer so poučevali mladi agronomi. Zaradi političnih zapletov in različnih stališč v vodstvu je prihajalo do nesporazumov in srednjo šolo je beograjska vlada preselila v Bukovo. Jeseni 1928 so se tja preselili v šolo učenci, ki so potem tam dokončali študije, ravnatelja Žmavca pa je vlada predčasno upokojila.«
France Adamič

»Ravnatelj mora biti predvsem ugleden strokovnjak na svojem področju, ki ima strokovno avtoriteto na šoli in širši strokovni vpliv v okolju.
Tak ravnatelj je bil Andrej Žmavc, ugleden strokovnjak enolog, vzgojitelj prvega rodu enologov iz vse Slovenije. Ravnatelj torej, ki je lahko svetal vzgled, za sedanje in bodoče ravnatelje kmetijskih pa tudi drugih šol v Sloveniji.«
Dr. Slavko Gaber

Urek (Uregg) Andrej, pesnik, r. 28. mar. 1794 v Kapelah pri Brežicah očetu Andreju in Mariji r. Ballon, u. 6. dec. 1855 v Škalah (v Šaleški dol.). Gimn. je obiskoval 1810–4 v Celju, štud. v Clcu 1814–6 filoz., 1816–20 teolog., 1820 bil ord. Služboval je kot kaplan 1820–1 v Gornjem Gradu, 1821–3 v Čadramu, 1823 v Loki pri Zid. Mostu in v Pišecah, 1824 do 1828 v Bistrici ob Sotli, nato kot župnik 1828–35 v Zid. Mostu, od 1835 do smrti župnik, dekan in okrajni šol. nadzornik v Škalah, kjer je l. 1839 zgradil novo šolo in se kot šol. nadzornik odločno zavzemal za pouk sloven. in za izobrazbo narodnih učiteljev.

Šuller (Schuller) Franjo, šolnik, r. 1. maja 1841 (ne 1842) v Kapelah pri Brežicah kmetu Martinu in Ani r. Krulc, u. 10. jan. 1918 v Zgbu. Osn. šolo je 1849–53 obiskoval v r. kraju, gimn. 1854–61 in preparandijo 1861–3 v Zgbu. Učiteljeval je 1863–79 na zgb osn. šolah, 1879–86 bil šol. ravnatelj, 1886–92 županij. šol. nadz. za vse zgb šole, 1892 imenovan za pravega učitelja na zgb veliki realki, 1894 dobil naslov prof., bil 1905 upok. – Š., sposoben pedagog, je 1885 sodeloval pri organizaciji obrtniškega šolstva, 1886 pri izdelavi štatuta za vajenske šole in 1892 za vajen. šole za žen. mladino.

Veble Franc, veterinar, r. 26. jul. 1888 v Kapelah pri Brežicah (brat Andreja, gl. čl.), u. 12. nov. 1971 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Brežicah, gimn. 1901–9 v Mrbu. Veterino je štud. 1909–13 na Dunaju; 1929 je bil v Zgbu prom. z dis. O vretenastih celicah perutnine (obj. Veter. arhiv, Zgb 1931, 23–82). Zaposlil se je 1914 kot dež. veterinar v Ščavnici, jeseni i. l. bil vpoklican v vojsko, kjer je ostal do konca vojne kot veter. častnik. Poslej je bil okrajni veterinar 1919–22 v Slov. Konjicah, 1922–4 Mrbu, 1929–32 Litiji, vmes 1924–9 zaposlen pri veter. odd. mrb oblasti, 1932–7 svetnik veter.

Zorčič Stane, sadjar in vinogradnik, r. 19. apr. 1905 v Kapelah pri Brežicah kmetu in gostilničarju Vincencu ter Elizabeti r. Šribar, u. 26. jul. 1974 v Novem mestu, pokopan v Lj. V  Krškem je obiskoval nižjo gimn. (1920–4), v Mrbu (do 1927) dveletno kmetijsko in v Križevcih (do 1931). srednjo kmet. šolo. Enoletno prakso je opravil na sadjar. in vinar. šoli v Iloku, drž. strok. izpit iz sadjarstva in vinarstva pa 1937 v Lj. – Bil je kmet. referent na okraj. glavarstvih Lj. (1932), Mrb-desni breg (1932–3), Ptuj (1933–6), Logatec (1936–7), Slov. Konjice (1937–9) in Krško (1939–41).

Veble Andrej, publicist in pravnik, r. 4. maja 1887 v Kapelah pri Brežicah gozdnemu čuvaju brež. graščine Andreju in Mariji r. Hotko, u. 26. mar. 1979 na Čatežu pri Brežicah. Klasično gimn. je obiskoval 1898–906 v Mrbu, pravo študiral v Pragi in na Dunaju, kjer je bil 1911 prom. 1911 je opravljal odvetn. prakso na lj. sodišču, 1911–2 služil voj. rok v Lvovu in Budimpešti, bil 1912–4 koncipient pri odvetniku I. Benkoviču v Celju, med 1. svet. vojno 1914–8 na fronti. 1918–9 je kot pravnik delal v Brežicah, po odvetn. izpitu 1919 samostojno opravljal poklic: 1919 do 1924 v Slov. goricah, 1924–33 Mrbu, 1933 do 1934 Brežicah, 1934–40 ponovno v Mrbu.